Buoyancy (2019)

Buoyancy (2019)

Filmski kotiček, 8. december 2020 ― Sarm Heng in Buoyancy (2019), Foto: Rafael Winer Slovenski naslov: - Država: Avstralija Jezik: kmerščina, tajščina Leto: 2019 Žanri: drama, krimi Dolžina: 93' ,  Imdb  Režija: Rodd Rathjen Scenarij: Rodd Rathjen Igrajo: Sarm Heng, Thanawut Kasro, Mony Ros, Saichia Wongwirot Migracije so danes ena izmed najbolj vročih tem na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah. Do nas pride le delček zgodb o obubožanih ljudeh, ki v iskanju boljše prihodnosti pogosto ne vedo, v kaj se pravzaprav spuščajo. Tragične zgodbe so izpisane (in se še vedno izpisujejo) na vseh koncih sveta – na ameriško-mehiški meji, ob obalah sredozemskih držav, v morjih jugo-vzhodne Azije... Vse te zgodbe imajo en skupni imenovalec – posameznike pripravljene izkoristiti sočloveka in njegovo nesrečo. Danes je po nekaterih podatkih zgolj na območju jugo-vzhodne Azije v suženjstvo ujetih okoli dvesto tisoč ljudi, ki pod prisilo opravljajo težaško delo v ribiški industriji vredni šest milijard. Eno teh zgodb nam prinaša celovečerni prvenec avstralskega režiserja Rodda Rathjena, ki je festivalskem krogotoku pritegnil nemalo pozornosti, in, med ostalimi, prejel nagrado ekumenske žirije v sekciji Panorama filmskega festivala v Berlinu.  Buoyancy je zgodba 14-letnem Chakri, v številčni kambodžanski družini odraščajočem fantu, ki za vsako ceno želi pobegniti iz revščine in zase poiskati boljše življenje. Tajska je za mnoge Kambodžane obljubljena dežela, kjer s trdim delom zaslužiš za dostojno življenje in Chakra je trdno odločen v nameri, da zapusti Kambodžo. Jasno je, da praznih žepov ne prideš daleč, toda Chakra s tihotapcem sklene dogovor – denar, ki ga dolguje, bo oddelal v tovarni, v kateri naj bi ga čakala zaposlitev. Toda ko enkrat stopiš na ladjo pod kontrolo tihotapcev in se znajdeš na odprtem morju, šele takrat dojameš resnost situacije in začutiš, da si prepuščen volji oboroženih kriminalcev, ki s teboj lahko počnejo kar hočejo.  Prav to se zgodi 14-letnem fantu, ki ga zasužn
Îmi este indiferent daca în istorie vom intra ca barbari (2018)

Îmi este indiferent daca în istorie vom intra ca barbari (2018)

Filmski kotiček, 5. december 2020 ― Ioana Iacob in I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians (2018)  Slo naslov: Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari Drugi naslovi: I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians Država: Romunija Jezik: romunščina  Leto: 2018 Dolžina: 140',  Imdb Žanri: drama, komedija Režija: Radu Jude Scenarij: Radu Jude Igrajo: Ioana Iacob, Alexandru Dabija, Alex Bogdan, Ion Rizea, Serban Pavlu, Alfredo Minea Radu Jude je nedvomno eden pomembnejših delujočih romunskih avtorjev. Režiser je svoj najnovejši film (Uppercase Print, 2020) predstavil na začetku letošnjega leta na filmskem festivalu v Berlinu, jaz pa se s konkretno zamudo lotevam njegovega prejšnjega filma neobičajnega in dolgega naslova: Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari. Te besede je leta 1941 izgovoril takratni predsednik romunske vlade in vojni diktator Ion Antonescu. In s temi besedami je napovedano etnično čiščenje na vzhodni fronti, ki je pripeljalo do masakra v ukrajinskem mestu Odesa, ki so ga na začetku druge svetovne vojne okupirale združene romunsko-nemške sile. Jude z naslovnim filmom naslavlja pogosto zamolčano, neslavno preteklost domovine, saj ne gre pozabiti, da se je Romunija v času druge svetovne vojne približno tri leta bojevala na strani nacistične Nemčije. Nekje v filmu je celo slišati trditev, da je Romunija na sramotnem drugem mestu (takoj za Nemčijo), po številu usmrčenih Judov med drugo svetovno vojno.  V ta zgodovinski kontekst režiser postavi zgodbo o nastanku predstave, ki jo mlada gledališka režiserka Mariana Marin (Ioana Iacob) želi uprizoriti na prostem, na enemu izmed trgov v središču romunske prestolnice. Ambiciozno zastavljen projekt vključuje številne statiste, zahtevno kostumografijo (v predstavi sodelujejo številni vojaki treh armad) in celo resnična oklepna vozila, koriščena med drugo svetovno vojno. Toda produkcija v nastanku se izkaže za sila zahtevno. Takšnemu tolmačenju romunske zgodovine se zopers
Arktika

Arktika

MMC Gledamo, 5. december 2020 ― Overgård je moški srednjih let, ki ga srečamo sredi arktične divjine. Iz manjšega letala, ki je očitno doživelo nesrečo, je naredil bivak in sredi širnih prostranstev v skoraj brezupnem položaju poskuša opozoriti na svoj položaj.
Mangrove (2020)

Mangrove (2020)

Filmski kotiček, 2. december 2020 ― Small Axe: Mangrove (2020), Foto:BBC Slovenski naslov: Majhna sekira: Mangrove  Drugi naslovi: Small Axe: Manegrove Država: VB Jezik: angleščina Leto: 2020 Žanri: drama, zgodovinski Dolžina: 127' ,  Imdb  Režija: Steve McQueen Scenarij: Alastair Siddons, Steve McQueen Igrajo: Letitia Wright, Shaun Parkes, Malachi Kirby, Rochenda Sandall, Alex Jennings, Jack Lowden, Gershwyn Eustache Jnr, Gary Beadle, Llewella Gideon, Nathaniel Martello-White Majhna sekira je projekt, o katerem se  je govorilo še preden se je Steve McQueen vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti režiser z oskarjem za najboljši film (12 let suženj, 2013). V zahodnem Londonu rojeni režiser in scenarist, sicer potomec priseljencev s Karibskih otokov (mama je rojena na Trinidadu, oče na Grenadi), je idejo za mini-serijo začel razvijati leta 2010 in nekaj osnutkov je bilo dokončanih že leta 2012. Projekt nato za nekaj časa postavljen na stranski tir, toda McQueen se mu je ponovno vrnil v letu 2015, ko je uvidel, da iz zbranega materiala lahko posname več samostojnih filmov. Zamisel je dokončno uresničena letos – McQueen je pod okriljem BBC-ja in Amazona dokončal pet samostojnih filmov, ki se osredotočajo na zgodovino karibske skupnosti v Londonu med 60-imi in 80-imi leti prejšnjega stoletja. Štiri izmed petih filmov temeljijo na resničnih dogodkih, ena zgodba pa je zgrajena okoli izmišljenih likov in dogodkov. Prvi v nizu petih filmov z naslovom Mangrove nas pelje v leto 1968, ko je Frank Crichlow (Shaun Parkes) odprl Mangrove, prvo karibsko restavracijo v londonski četrti Nothing Hill. V četrti so svoj dom našle številne družine s Karibov in Crichlowa restavracija je takoj postala priljubljeno zbirališče lokalnega prebivalstva. Tod kmalu po odprtju se začnejo vrstiti racije, zaradi kateri vedno bolj narašča napetost med temnopoltim prebivalstvom in lokalno policijo. Rasistični poročnik Pulley (Sam Spruell) je dirigent rasistično motiviranih vpadov v restavracijo, katerih cilj
še novic